SONCE JE LAHKO BREZ USTREZNE ZAŠČITE TUDI SOVRAŽNIK

---o---
SONCE JE LAHKO BREZ USTREZNE ZAŠČITE TUDI SOVRAŽNIK

Večina ljudi se zaveda, da je UV-sevanje škodljivo za kožo, manj znano pa je, da je UV-sevanje nevarno tudi za oči. UV-žarki, ki dosežejo oko, se zberejo na roženici. Nekateri prehajajo skozi zenico in se absorbirajo v očesni leči, manjši del jih prodre v globlje dele očesa vse do mrežnice. Škodljivi učinki ultravijoličnega sevanja na oči se seštevajo. Kratkotrajna izpostavljenost UV-žarkom povzroča opeklino na očesni roženici, podobno sončni opeklini na koži. Dolgotrajna izpostavljenost UV-sevanju pa je še bolj nevarna, saj povzroča sivo mreno, kožnega raka na vekah in poškodbe na očesni mrežnici.

RAZLIČNE VRSTE UV ŽARKOV

UV-sevanje glede na njegovo valovno dolžino delimo v sevanje UVC, UVB in UVA. Najbolj nevarno je sevanje UVC, vendar pa to zaradi zaščite ozonskega plača večinoma ne seže do zemeljskega površja. Mnogo bolj smo izpostavljeni sevanju UVB, ki sicer v nizkih količinah povzroča lepo porjavitev kože, v visokih količinah pa povzročaj opekline, ki povečajo nevarnost za nastanek kožnega raka, nastanek gub in drugih znakov prezgodnjega staranja. Roženica absorbira vse žarke UVB, zato lahko pride do fotokeratitisa, imenovanega tudi snežna slepota. To je prehodna in boleča opeklina roženice, ki jo povzročijo direktni sončni žarki, zlasti na visoki nadmorski višini, ali pa sončni žarki, ki se odbijajo od površine snega ali vode. Poškodba lahko nastane dokaj hitro, že v eni sami uri, težave v obliki rdečega očesa, fotofobije, bolečine, solzenja in izgube vida pa se razvijejo šele čez 6 do 12 ur.

Najpogostejša oblika kožnega raka v povezavi z izpostavljenostjo UV-sevanju je bazalnocelični rak, ki največkrat zraste na spodnjih vekah. Pinguecula in pterigij pa so spremembe na očesnih veznicah v obliki zadebelitve oziroma žilne membrane, ki prerašča roženico in jo lahko kirurško odstranimo.

Izpostavljenost sevanju UVA povzroča različne oblike sive mrene/katarakte, to je povečane motnosti očesne leče, ki zmanjšuje ostrino vida. Prezreti ne gre tudi škodljivih učinkov vidne svetlobe s kratko valovno dolžino, t. i. modre svetlobe (400–500 nm), ki prodre v oko vse do mrežnice in njenega osrednjega dela – rumene pege. Daljša izpostavljenost tem žarkom je nevarna zlasti pri ljudeh, ki imajo v krvi nizko koncentracijo vitamina C in drugih antioksidantov, saj jo povezujejo z razvojem starostne degeneracije makule. Solarna retinopatija/fotoretinitis je posledica akutne fotokemične poškodbe rumene pege zaradi izpostavljenosti modrim žarkom pri gledanju v sonce (npr. pri opazovanju sončnega mrka).

Najboljši način, da zaščitimo svoje oči je, da vedno, kadar smo na prostem, nosimo zaščitna sončna očala. Le-ta morajo absorbirati 100 % UVA- in UVB-žarkov ter večino modre svetlobe. Izbirajmo med velikimi okvirji, ki zaščitijo tudi kožo okrog oči in tako maksimalno povečajmo območje zaščite. Uporaba slamnikov oziroma klobukov s širokimi krajci prepreči vdor svetlobe od zgoraj in tako zmanjša izpostavljenost oči UV sevanju tudi do 50%. Pomembno je poudariti, da stopnja UV-zaščite ni odvisna od barve ali zatemnjenosti stekel. To pa ne velja za modro svetlobo – modro svetlobo najbolj absorbirajo rjavo rdeča, bronasta ali bakrena stekla, zato izbirajmo med temi barvami.

Nekaj nasvetov za učinkovito zaščito vaši oči:

  • Sončna očala nosimo tudi v senci, saj smo takrat prav tako izpostavljeni UV-sevanju, ki se odbija od površine tal, stavb in drugih površin. Ogroženi smo tudi v oblačnem vremenu, saj UV-žarki prodirajo skozi oblake.
  • Uporaba sončnih očal je potrebna tudi v zimskem času, svež sneg namreč odbija tudi do 80 % UV-žarkov, medtem ko trava le 10 %, mivka 15 %, pena na morski gladini pa 25 %.
  • Sončna očala potrebujejo tudi tisti, ki nosijo kontaktne leče z UV-zaščito. Kontaktne leče bodo zaščitile le naše oko, ne pa tudi očesne veznice in kože vek.
  • Sončna očala potrebujemo vsi, tudi tisti s temnejšo kožo. Nevarnost poškodbe oči z UV- in modro svetlobo je pri svetlih in temnih očeh enaka.
  • Ne pozabimo na otroke, ti preživijo na soncu več časa kot odrasli.
  • UV-sevanje pa ne prihaja samo od sonca, pač pa tudi iz umetnih virov, kot so solariji, laserji in luči, ki jih uporabljajo varilci.

Če se posvetimo še steklom za sončna očala, ugotovimo, da so lahko organska (iz plastične mase) ali mineralna (steklo). Pri izbiri stekel je najpomembnejše, da absorbirajo vso UV- in večino modre svetlobe. Polarizirana stekla zmanjšujejo bleščanje in so priporočljiva zlasti za jadralce, smučarje, golfiste, kolesarje in druge športnike. Svetujemo jih tudi ljudem, ki so imeli operirano sivo mreno in profesionalnim voznikom. Tudi sončna očala z dioptrijo imajo številne prednosti. Lahko so v obliki magnetnih snemljivih klipov, dobijo se v vseh izvedbah, tudi z bifokalnimi ali progresivnimi stekli. Za otroke izberimo sončna očala, ki so iz polikarbonatov, saj so odporna na udarce in raze.

Fotosenzitivna stekla pod vplivom UV-svetlobe potemnijo. Vedeti pa moramo, da večina vetrobranskih stekel absorbira UV-sevanje, zato tovrstna stekla žal ne potemnijo pri vožnji v avtomobilu.



< Nazaj na novice